sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "blažič ivanuš grmek kramar".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo blažič ivanuš grmek kramar med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik (2003) pravijo, da lahko rečemo, da je izobraževalni proces skupinski, kadar del učnega procesa izvajajo samostojno.
Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik (2003) so mnenja, da je pri klasifikaciji učnih metod potrebno upoštevati kriterije za razvrščanje.
Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik (2003) metode pouka pojasnjujejo kot premišljene poti do nečesa, kar nekdo hoče doseči.
V vsakem delovnem procesu je osnovno načrtovanje in priprava , tako je tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Pomembno je , da se starši počutijo vključene in da z učiteljem oblikujejo predloge za rešitev problemov ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Komensky si je tako prizadeval, da bi učitelji manj poučevali, učenci pa se več samostojno učili (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
Ta koncentracija učno vsebino sicer združuje , a je hkrati nevarna za sistematičnost spremljajočih učnih predmetov ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 , str. 233 ) .
Temelji na teoretičnih in izkustvenih znanstvenih temeljih ter je oblikovana po didaktičnih zakonitostih in spoznanjih ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Védenje naj bi sestavljali objektivni podatki in dejstva, znanje pa osmišljanje in uporaba posameznikovega védenja (Blažič, Ivanuš-Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
Medij tako otrokom ne predstavlja zgolj dopolnitve pri obravnavi učne snovi, temveč omogoča njihovo aktivnost (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
To so torej informacije , ki ne ponujajo le znanja , temveč pri tem lahko tudi zabavajo ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Blažič definira poučevanje kot "vedno namerno učiteljevo delovanje, usmerjeno v učenje kot učenčevo lastno notranjo aktivnost" (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik, 2003: 332).
Povezanost med poučevanjem in učenjem je tako nujno potrebna, ker predstavlja temeljen didaktični odnos (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
Svojevrsten pa je razgovor s samim seboj , ki se dogaja v primeru posamezniškega pouka ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik ( 2003 ) pripisujejo učitelju vlogo usklajevalca učnih ciljev , vsebine in učne tehnologije .
Ta oblika dela poveča možnost za učenčevo / otrokovo aktivnost in dobro medsebojno komunikacijo ( Blažič , Ivanuš-Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 , str. 386 ) .
Brez motivacije ni določene aktivnosti , a tudi brez ustvarjalne aktivnosti ni zanesljive motivacije ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Zato je pomembno socialno razumevanje pouka , in sicer kot sestavino celotnega družbenega razvoja ( Blažič , Ivanuš Grmek , Kramar in Strmčnik , 2003 ) .
Učenci učne snovi ne sprejemajo neposredno, ampak jo z lastnim izkustvom samostojno spoznavajo (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
Pomembno je tudi, da se učenca ujemata v svojih osebnostnih in drugih značilnostih (Blažič, Ivanuš-Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).